Biografija

Akademski kipar Bojan Puklavec, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

V svoji biografiji ne bom predstavil statističnih podatkov (razstave, nagrade), osredotočil se bom na svojo eksistenco. Zame je bistvo eksistence novo spoznanje. Živim počasi in si vzamem čas za opazovanje, razmišljanje, poiščem bistveno in na svoj način interpretiran občutke doživetega. Ne ukvarjam se s preteklostjo-depresijo, prihodnostjo-histerijo, živim zavestno v sedanjosti.

Imam svojo pot, ki si jo utiram sam. Poti si ne utiram po glavni ulici (»mainstream«), ljubše so mi obrobne (»margina«), težke, nevarne poti, katere so polne preizkušenj. Svoje poti ne vsiljujem drugim!

Nehal sem se učiti, ker nimam pojma o ničemer. Kot nevednež veliko razmišljam in sprašujem. V pomoč mi je notranji voditelj-intuicija, s katero neposredno dojemam bistvo.

V umetnosti in življenju ne tekmujem, ker nimam enake željnosti kot ostali ljudje, z drugimi se le dopolnjujem. Nimam velikih in spektakelskih idej. Zadovoljen sem z najpreprostejšimi idejami in deli. Izogibam se kratkočasenju, samoprevari, častihlepju, ugajanju, simuliranemu življenju, ignoranci in brezbrižnosti. Prizadevam pa si za emancipiranost, invencijo, zvestobo resnici, za singularnost, za egalitarnost ... Najbolj pa si prizadevam za etično razumevanje do vsega stvarstva. Etično razumevanje je zame tisto, ki izhaja iz spoznanja, da svet ne bo nikoli sklenjena celota in da resnice sveta ni mogoče misliti in določiti. Biti določen pomeni biti nepopoln.

Privlači me neskončnost, v kateri ne vidim ničesar končnega. Neskončnost mi daje svobodo ustvarjanja, možnost preseganja vsakdanjih izkušenj, me pomirja, me tolaži, mi daje upanje in veselje do življenja.

"Kaj more človek v življenju več doseči, kot da se mu razkrije Bog narave."

Johann Wolfgang von Goethe

"Ko bi se ljudje rodili svobodni, bi ne oblikovali nobenega pojma o dobrem in zlem, dokler bi bili svobodni. Zavoljo tega je resnična spoznava dobrega in slabega v nas le abstraktna ali splošna, in sodba, katero si ustvarimo o redu stvari in zvezi vzrokov, da bi lahko določili, kaj je v sedanjosti dobro ali slabo, je bolj umišljeno kot stvarno."